POZABLJENIM/DIMENTICATI

 Simon Gregorčič

Goriški slavček - L'usignolo di Gorizia 1844-1906

Il giorno in cui tutti noi rivolgiamo i nostri pensieri ai cari defunti, il poeta si chiede chi ricordi le tombe dimenticate.

"A chi, in questo giorno, si rivolge il mio cuore? A voi, tombe dimenticate, dove non c'è una croce, né una pietra, non vi ornano fiori, e alcuna luce brilla.

Ma se nessuno, questa notte, vi ricorda, non vi ha dimenticati l'umile poeta e - il cielo"

Pozabljenim

Vseh mrtvih dan!

Na tisto tiho domovanje,

Kjer mnôgi spé nevzdramno spanje,

Kjer kmalu, kmalu dom bo moj,

In - tvoj,

Nocoj se sesul je roj močán,

Saj jutri bo vseh mrtvih dan,

Vseh mrtvih dan!

Bledó trepeče nad grobovi

Tisóč svetíl,

In križe, kamne vrh mogíl

Jesenski venčajo cvetovi -

Vseh mrtvih dan!

Kjer dragi spé jim po pokôpi,

Kleče, solzé živóčih trôpi,

Oh, dušo trè jim žal in bol;

Pod zêmljo pol, na nèbu pol

Nocój jim je srcé:

Na grob lijó grenké solzé,

V nebó gorké prošnjé!

O, le klečíte, le molíte,

Po nepozabnih vam solzíte,

Da bóde gròb od solz rosán,

Saj jutri bo vseh mrtvih dan,

Vseh mrtvih dan!

Solzíte,

Molíte!...

In jaz?

Ko misli vsakedó na svoje,

Kogà, kogà pa srce moje

Spomína se tačàs?

Vas, zabljeni grobovi,

Kjer križ ne kamen ne stojí,

Ki niste venčani s cvetóvi,

Kjer luč nobèn ne brlí.

O, če nikdó

Nocój se vas ne spomni,

Pozábil ni vas pévec skromni

in pa - nebo.