Venerdì, 6. agosto presso il rifugio di Solarje, alle ore 8,30 sarà presentato il libro Dreske ojceta- Nozze a Drenchia,curato da Kobilja glava e dall'associazione Eugenio Blanchini.
È un lodevole lavoro di raccolta di materiale fotografico, memoria, storie, aneddoti e informazioni storiche. Il progetto grafico è stato fornito da Sonia Cuzzolin.
Abbiamo scritto tante volte nella Casa che il numero dei beneciani che ancora abitano nelle nostre valli non sta diminuendo. A questo proposito, i padri sono stati l'inizio di nuove famiglie, in cui sono nati i bambini e i nostri villaggi hanno preso vita magnificamente.
La presidente dell'associazione Kobilja glava , Luciana Cicigoi, scrive che hanno pensato al vitello di faggio quando hanno iniziato a raccogliere materiale fotografico per la mostra Dreška ojceta nell'estate del 2019 e hanno raccontato loro molte storie interessanti sul giorno del matrimonio e relative abitudini. Il desiderio è quello di regalare alle nuove generazioni la parte della nostra cultura, dove la canteranno avanti.
Monsignor Marino Qualizza ha scritto che queste iniziative, della Kobilja sta preparando ormai da diversi anni, sono degne di lode e di sincero elogio, e sottolinea che un'idea così ben congegnata soprattutto al proseguimento della vita con la gioia che l'accompagna.
Nei faggi c'è una ricca collezione di fotografie vecchie e meno antiche, oltre a tutte le cose interessanti sui parchi in un giorno speciale. Il lettore zmisnu ....
Lo storico Giorgio Banchig, descrive le antiche usanze nuziali in benecia....
Il Patriarcato di Aquileia non richiese una speciale cerimonia nuziale fino all'estate del 1575, quando fu il Concilio di Trento che stabilì le regole per i matrimoni praticati per l'intera Chiesa cattolica.L'insolito matrimonio tra Margherita di Cravaro e Benedetto .Banchig ci racconta del matrimonio più sclabonico (secondo l'usanza slovena) e scrive del fidanzamento con un cerchio, una stella .
La presentazione del faggio Dreška ojceta fa parte del programma Dreški polietje, realizzato quest'estate anche dall'associazione Kobilja glava. Venerdì 23 febbraio è stato presentato a Brieg uno studio di Vida Rucli sull'architettura Drech.
Venerdì 30 febbraio, sul piazzale antistante la locanda del paese, alle ore 20.30, verrà presentata una tovaglietta turistica a cura di Lucia Trusgnach. L'ultimo incontro sarà davanti alla capanna ai Solarium sabato 14 di agosto, che sarà abbinato ai covoni per Rožinca dalle tre del pomeriggio.
Verranno cremati il 15 di Cera prima di una messa solenne nella Chiesa della Vergine Maria. (Veronica Galli)
V petak, 6. vošta, bojo pred kočo na Solarijah ob osmi in pu zvičer predstavili bukva Dreške ojceta, ki jih je parpravlo društvo Kobilja glava uredila in izdala pa zadruga Most v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin.
Gre za hvalevriedno dielo zbiranja fotografskega materiala, spominu, zgodb, anekdotu in zgodovinkih informacij. Za grafično podobo je poskarbiela Sonia Cuzzolin.
V Domu smo puno krat napisali, kuo število Benečanu, ki v naših dolinah še živijo, gre nimar na manj. V zvezi s tem, ojceta so ble začetak novih družin, v katerih so se potle rodili otroci in so takuo naše vasice lepuo zaživele.
Predsednica društva Kobilja glavaLuciana Cicigoi piše, de so pomislil na tele bukva, kàr so lieta 2019 začel’ zbierati fotografski material za arzstavoDreške ojceta in so jim poviedali puno zanimivih (interešant) zgodb o poročnem dnevu in z njim povezanih navadah. Želja je pru dati tel part naše kulture novim generacijam, de ga bojo pejale naprej.
Monsinjor Marino Qualizza je napisu, de so tele inciative, ki jih že vič lieta Kobilja glava parpravlja, vriedne narvečje in iskrene pohvale in poudarja, de je takuo lepuo premišljena ideja, de se spominjamo, kaj se je gajalo par porokah, zak’ nas spominjajo posebno na nadaljevanje življenja z veseljem, ki ga spremlja.
V bukvah je bogata zbierka starih in manj starih fotografij, pa tudi še vse zanimivosti glede parprav na poseben dan. Bralec se bo zmisnu, al’ na novuo odkriu, katera je bla poročna oprema, kuo so potekali snubljenje in oklici, katera je bla narbuj dobra žnidarca za neviestino oblieko, kaj sta bla bala inštivanka. Brau bo liepe anekdote, na primer, de so tudi v starih cajtih maltral’ nove pare zaljubljencu s posebnim vprašanjem: »…an ka bomo pekli gubance?«, kier so bli pru gubance in štrukji glavno sladkuo jedilo ob poroki, sa’ so poročne torte in konfeti paršli šele buj pozno v lietih. Druga posebnost nekdanjih ojceti je bluo branilo,predstava smiešne sodbe, ki sta jo pred vrati parske hiše odigrala dva človieka v vlogi sodnika in v vlogi branitelja noviču.Sodnik si je izmišlju, Buog vie katere čudne karvice, branitelj je pa branu par. Tuo, de bi se vsi parsotni zabaval’ in smejal’.
Zgodovinar Giorgio Banchig, lepuo opiše stare poročne običaje (navade) v Benečiji, natuo pa arzloži, kuo je temeljita reforma tridentinskega koncila menjala obrede, ki so prej vajali za poroke. Priet je bluo zadost, de so se tieli pari poročiti. Kanonisti so potle začel’ nucati in razlikovati med verba de futuroin verba de praesenti.
V Oglejskem patriarhatu nieso nucali posebnega obreda za poroko do lieta 1575, kar je tridentinski koncil določiu pravila za poroke, ki so vajale za cielo katoliško Cierkev.
Pru zaradi tele novuosti so se v poročnih obredih v Dreki gajale nieke čudne epizode dreških priležniku (concubini di Drenchia), ki jih Banchig zlo dobroopiše. Neobičajna poroka med Margherito iz Kravarja in Benedettom iz Gorenjega Tarbija je zlo zanimiv parmier tele tradicionalne navade, ki jo ušafamo v dokumentu čedajskega mestnega muzeja. Banchig nam potle povie o poroki more sclabonico (po slovenski navadi) in s tuolim v vezi piše o zaroki z obruočem, zvezdo in cvarčjo.
Predstavitev bukvi Dreške ojceta spada v program Dreškega polietja, ki ga je društvo Kobilja glava tudi lietos parpravlo. V petak, 23. luja, so na Briegu predstavil’ študijo Vide Rucli o dreški arhitekturi.
V petak, 30 luja, bojo na placu pred vaško gostilno, ob 20.30, predstavil turistični namizni tovajuč (tovaglietta turistica), ki ga je Lucia Trusgnach naredila. Zadnjo srečanje bo pred kočo na Solarijah v saboto, 14. vošta, kar bojo od treh popudan naprej parpravjal’ snopiče za Rožinco.
Penso che questo libro sia molto interessante.
RispondiElimina