Post
Pavšič se je lani spomladi poslovil od predsedniškega mesta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil celih 22 let. Eno leto kasneje prihaja njegova knjiga spominov na to dolgo obdobje, ki ni zgolj pogled na prehojeno pot ampak ponuja tudi prerez življenja Slovencev v Italiji v ključnem zgodovinskem obdobju.
Skozi njegov osebni pogled se seznanimo s trenutki, ki so za marsikoga še uganka, od odmevnih dogodkov kot sta bili zaprtje Tržaške kreditne banke ali kriza Primorksega dnevnika do širšemu krogu manj znanih dinamik znotraj manjšine. V svojem pričevanju – zabeležil ga je pisatelj Marjan Žiberna – se Pavšič loteva kočljivih tem, kot so sodelovanje in zavezištva oziroma konflikti in obdobja nezaupanja znotraj manjšine, problematični odnosi z italijanskim delom prebivalstva, vzpostavljanje dialoga s pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji in še veliko drugih.
Že na začetkih svoje politične poti je avtor izbral srednjo pot: potem, ko se je
doma vžgala debata z očetom, ki ga je nagovarjal za stranko Slovenske skupnosti in mamo, ki je volila za Komunistično partijo, se je kot mlad fant odločil, da bo volil za italijansko socialistično stranko in na tak način, kot je tudi sam opisal svojo odločitev, izbral srednjo pot.
Skozi življenje se je njegova srednja pot kazala v njego vem načinu delovanja, v nenehnih poskusih posre dovanja med ljudmi. Z umirjenostjo in njemu značilnemu čutu za humor je vedno skušal gladiti ostre robove, povezovati ljudi ne glede na njihovo gledanje ali politično pripadnost, v prid skupnega dobrega. Kot ugotavlja tudi sam, mu je včasih uspelo, včasih ne.
Že na začetkih svoje politične poti je avtor izbral srednjo pot: potem, ko se je
doma vžgala debata z očetom, ki ga je nagovarjal za stranko Slovenske skupnosti in mamo, ki je volila za Komunistično partijo, se je kot mlad fant odločil, da bo volil za italijansko socialistično stranko in na tak način, kot je tudi sam opisal svojo odločitev, izbral srednjo pot.
Skozi življenje se je njegova srednja pot kazala v njego vem načinu delovanja, v nenehnih poskusih posre dovanja med ljudmi. Z umirjenostjo in njemu značilnemu čutu za humor je vedno skušal gladiti ostre robove, povezovati ljudi ne glede na njihovo gledanje ali politično pripadnost, v prid skupnega dobrega. Kot ugotavlja tudi sam, mu je včasih uspelo, včasih ne.
Knjiga Izbral sem srednjo pot vsebuje tudi poglede nekaterih ožjih sodelavcev ali prijateljev Rudija Pavšiča. Vsak dodaja še svoj kamenček ne samo k pripovedi o delu, ki ga je več kot dve desetletji opravljal kot predsednik ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, ampak tudi k bolj poglobljenemu razumevanju tega obdobja. Brali bomo lahko misli enega njegovih najbližjih sodelavcev, Aceta Mermolje, ter dragocena pričevanja prvega slovenskega predsednika Milana Kučana, Iole Namor, ki je za časa Pavšičeve službe na Novem Matajurju v Čedadu bila glavna urednica časopisa, senatorke Tatjane Rojc, predsednika Italijanske unije v Sloveniji Maurizia Tremula, Marjana Šturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ter slovenskega veleposlanika v Trstu Vojka Volka.
Prva izdaja knjige bo v elektronskem formatu na voljo na splet- nem portalu http://www.biblos.si.
libro
RispondiElimina