S tremi poskusnimi sondami so arheologi našli ostanke dvorca Oglejskega patriarha v Tolminu. S tem so potrdili navedbe pisnih zgodovinskih virov o poletni rezidenci takratne oblasti na terasi nad reko Tolminko, kjer je bržkone gostoval in morda res ustvarjal sloviti italijanski pesnik Dante Alighieri.
Najdba sicer ni presenečenje, saj so pred leti z geofizikalno raziskavo pod površjem že potrdili prisotnost stavb z močnimi zidovi. “Vseeno to vendarle je potrditev vseh indicev, ki smo jih imeli v preteklosti. Za Tolmin to lahko pomeni zelo veliko, saj so za vnaprej odprte vse možnosti za novo kulturno-turistično obogatitev. To so unikatne najdbe, saj takšnih poletnih rezidenc patriarhov drugje ni,” pravi arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, ki vodi arheološke raziskave.
Najdeno zidovje je dobro ohranjeno, potem ko ga je vsaj pet stoletij ščitila zemlja, ki je preprečila propadanje arhitekture. Dvorec na območju Dora se je predvidoma raztezal na površini 100 krat 40 metrov, kjer je na sredini stala cisterna z vodo, okoli pa so bile posejane stavbe. Zasluga za najdbo gre tudi novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki doslej ni dovoljevala gradnje na tem območju.
Dvor naj bi dal sezidati patriarh Raimondo della Torre med letoma 1291 in 1292 za družbeno smetano tistega časa. “Zidovi so zelo lepo in dobro zidani,” potrjuje Mlinar. Legenda pravi, da je patriarh Pagano della Torre leta 1319 tam gostil pesnika Božanske komedije Danteja Alighierija, kar sicer navaja tudi zgodovinar Simon Rutar. “Legenda lahko ima realno podlago. Rezidenca je lahko gostila najvišje goste, tudi letnica sovpada z navedbami,” razmišlja Mlinar.
Poznejšega razvoja dogodkov s poletnim dvorcem v Tolminu zgodovina ne pozna. Območje sta sicer močno prizadela potresa leta 1348 in 1511, še posebej od slednje letnice se dvorec v pisnih virih ne omenja več. Zato Mlinar predvideva, da je bilo zgodbe patriarhov ob Tolminki konec. “Določeni zidovi se ne zaključijo na platoju, ampak manjkajo zaključki stavb, kar nam pravi, da se je določen del grebena pač posul,” je dejal arheolog.
Po odhodu plemstva so bržkone ostanke stavb z veseljem počasi odnašali okoliški prebivalci za gradnjo svojih domov, nakar je svoje opravila še narava in z zemljo prekrila ostanke dvorca.
Miha Mlinar dodaja, da bi lahko brez večjih težav izkopali ostanke zgodovinske arhitekture in jo konzervirali ter pripravili za predstavitev. Če bo za to sploh interes, kajti zemljišče je v lasti občanke, ki je dovolila izkopavanja.
https://novimatajur.it/attualita/potrjeni-ostanki-dvorca-oglejskega-patriarhata-v-tolminu.html
Boa noite Olga parabéns pela reportagem desse sítio arqueológico.
RispondiElimina